Acts 11

Petrovo poročilo cerkvi v Jeruzalemu

1Kmalu je prišlo do apostolov in ostalih bratov v Judeji sporočilo, da so zdaj tudi pogani sprejeli Božjo besedo. 2Ko se je Peter vrnil v Jeruzalem, so mu judovski člani cerkve očitali: 3“Pobratil si se s pogani in celo jedel si z njimi!” 4Zdaj jim je Peter pripovedoval vse po vrsti, kar se je zgodilo: 5“V mestu Jopi mi je Bog pokazal, medtem ko sem molil, ogromen prt, ki se je spustil z neba na štirih vogalih. 6V njem so bile vsakovrstne živali, četveronožci, plazilci, ptice in divje zveri. 7Slišal sem glas, ki mi je dejal: ‘Peter, kolji in jej!’ 8‘Nikakor, Gospod!’ sem ugovarjal. ‘Doslej nisem še nikoli jedel kaj nečistega ali prepovedanega.’ 9Glas z neba pa je še enkrat spregovoril: ‘Ne ugovarjaj Bogu! Če on pravi, da je kaj “čisto”, potem je to tako.’ 10To se je zgodilo trikrat. Potem pa se je prt z vsem tem, kar je bilo v njem, spet dvignil v nebo. 11Prav tisti čas pa so prišli trije možje v hišo, kjer sem stanoval. Prišli so iz Cezareje in neki mož jih je poslal k meni. 12Sveti Duh mi je zapovedal, naj grem brez pomisleka z njimi. Poleg tega me je spremljalo še teh šest bratov iz cerkve v Jopi. Kmalu smo prišli v hišo k možu, ki je poslal odposlance. 13Povedal nam je, da se mu je prikazal angel, ki mu je zapovedal: ‘Pošlji odposlance v Jopo in naj pripeljejo Petra. 14Povedal ti bo, kako se lahko z vsemi svojimi rešiš.’ 15Nisem bil še dolgo pri njih in sem pravkar začel govoriti, ko je prišel Sveti Duh nanje, prav tako kot je prišel na nas na binkoštni dan. 16V tem trenutku sem se spomnil, kar nam je Gospod nekoč dejal: ‘Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom.’ 17Bog jim je dal enak dar kot tudi nam, ko smo verovali v Gospoda Jezusa Kristusa. Kdo sem jaz, da bi mogel nasprotovati Bogu?!” 18Te besede so jih prepričale. Slavili so Boga in oznanjali: “Bog je pokazal vsem ljudem, kako se lahko spreobrnejo, pokazal jim je edino pot, ki vodi v življenje.”

Cerkev v Antiohiji

19Verni, ki so zaradi vedno večjega preganjanja kristjanov po Štefanovi mučeniški smrti zbežali iz Jeruzalema, so prišli vse do Fenikije, Cipra in Antiohije. Vendar so samo Judom oznanjevali evangelij. 20Le nekaj mož s Cipra in Cirene, ki so zdaj prebivali v Antiohiji, je oznanjevalo tudi Grkom radostno novico o Jezusu Kristusu. 21Gospod pa je bil z njimi in tako so začeli mnogi izmed teh poganov verjeti v Jezusa Kristusa kot svojega Gospoda. 22Ko je cerkev v Jeruzalemu izvedela o tem, kar se dogaja v Antiohiji, so tja poslali Barnabo. 23Prišel je v mesto in spoznal ves radosten, kaj je storil Bog. Barnaba je hrabril verne, naj ostanejo čvrsti in odločni v veri v Gospoda. 24Bil je namreč zgleden mož, poln Svetega Duha in močan v veri. Tako so takrat mnogi ljudje našli pot k Jezusu Kristusu. 25Iz Antiohije je potoval Barnaba v Tarz, da bi poiskal Savla. 26Našel ga je in skupaj sta odšla nazaj v Antiohijo. Tam sta ostala celo leto, da bi mnogim vernim pokazala, kako naj živijo kot Jezusovi učenci. V Antiohiji so učence prvič imenovali “kristjane”.

27V teh dneh so prišli preroki iz Jeruzalema v Antiohijo. 28Na bogoslužju je eden izmed njih – Agab – napovedal veliko lakoto. Zajela naj bi ves svet. Tako mu je pokazal Sveti Duh. Ta lakota je dejansko nastopila v času vladanja cesarja Klavdija. 29Zato se je cerkev v Antiohiji odločila, da bo pomagala kristjanom v Judeji. Vsak v cerkvi je dal toliko, kolikor je mogel, 30vse pa, kar so zbrali, so dali Barnabi in Savlu, da bi izročila starešinam cerkve v Jeruzalemu.